ZNAMENITOST V ZGORNJIH DUPLJAH

CERKEV SV. MIHAELA

Podružnična cerkev Sv. Mihaela stoji tik ob vznožju Udinboršta pod Gradiščem. Prvič je omenjena leta 1391. Najprej je na tem mestu stala majhna kapelica, kasneje so zgradili ladjo in dodali tudi zvonik. Cerkev krasijo trije oltarji, še posebno lep je glavni iz leta 1676, narejen v klasičnem baročnem stilu ter zaščiten kot kulturnozgodovinski spomenik. Zgornjih Dupljah stoji cerkev svetega Mihaela. Skoraj vso zgodovino, prvič se omenja leta 1391, je imela status podružnične cerkve, nekajkrat pa je postala samostojna - leta 1785 in 1832. Posvečena je svetemu Mihaelu, stoji pa tik ob vznožju Udin boršta pod Gradiščem. Gradili naj bi jo trikrat. Najprej je na tem mestu stala majhna kapelica, kasneje so zgradili ladjo in dodali tudi zvonik.

Cerkev, ki je dolga 14,6m in široka 5,5m , krasijo trije zlati oltarji. Posebno lep je glavni iz leta 1676. Narejen je v klasičnem baročnem stilu ter zaščiten kot kulturnozgodovinski spomenik. Posvečen je nadangelu sv. Mihaelu. Njegov kip stoji sredi oltarnega podstavka, posebno lepi pa so stebriči, oviti z vinsko trto. Na levi strani ladje stoji oltar sv. Marjete, na desni pa oltar sv. Urbana. Te oltarje je leta 1849 oblikoval kipar Janez Gosar, ki je naslikal tudi freske na stropu prezbiterija.

Ogled cerkve je možen po predhodnem dogovoru z g. Ludvikom Mekučem na tel. št.: 04 257 10 55. 


STARA KOVAČIJA IZ OBDOBJA FURMANOV

Stara kovačija pri Štularjevih, po domače pr’ Kovač v Zg. Dupljah, kjer "Kovačev ata" še danes skuje kar kdo potrebuje. Za ogled in dodatne informacije se dogovorite z g. Pavletom Štularjem na tel. št.: 04 257 10 80. 







ČRNA KUHINJA

Rozmanova domačija - po domče pr’ Bidet - s tradicionalno črno kuhinjo, v kateri gospodar Ivan še vedno suši domače mesne izdelke. Posebnost kmetije so tudi pujski, ki jih lahko vidite zunaj, v ograjenm svinjaku. Na kmetiji lahko dobite domače poljske pridelke (korenje, krompir, peso, čebulo) in dobro domače žganje. Za dodatne informacije in predhodne prijave pokličite ga. Minko Rozman na tel. št.: 04 257 11 52. 

       






ZNAMENITOSTI V SPODNJIH DUPLJAH

GRAŠČINA

Graščina, kot tudi sama vas Duplje,je prvič omenjena v 13. stoletju. Skozi stoletjaje graščina večkrat zamenjala lastnika. Podobo iz 17. stoletja kaže edina grafika z njeno upodobitvijo, ki so jo izdali Valvasorjevi bakrorezci. Grafika je bila objavljena leta 1679 v Topografiji dežele Kranjske in kasneje v Veliki knjigi gradov. Graščina je svoj največji vzpon in ugled doživela v 18. stoletju, v času Antona Franca Jožefa Posarellija. Po njegovi smrti, leta 1759 je bil sestavljen zapuščinski inventar, s pomočjo katerega lahko spoznamo takratno ureditev in opremljenost prostorov Ko so jo kasneje njegovi otroci leta 1773 prodali na dražbi,je prešla iz plemiških v meščanske roke. V razpadajočem stanju jo je odkrila družina Mauser in jo po zgodovinskih virih obnovila. Danes je del graščine preurejen v bivalne, drugi del pa v galerijske prostore in manjši muzej. 

V graščini in na vrtu okoli nje se v zadnjem času odvija vedno vecč kulturnih dogodkov. Graščino si lahko ogledate v času razstav, možen paje tudi individualen ogled, če se poprej dogovorite z g. Matjažem Mauserjem na tel. št.: 04 257 15 03.

CERKEV SV. VIDA

Farna cerkev Sv. Vida v Sp. Dupljahje bila sezidana 1789 leta. Preprosta, pa kljub temu prijetna cerkev v kateri so trije oltarji. Glavni oltar je posvečen sv. Vidu, ki je tudi sicer zavetnik Dupljanske fare. Cerkveni ključ lahko dobite pri župniku v župnišču. Dupljanska cerkev je bila le nekaj let samostojna, leta 1811 so Francozi ukinili dupljansko lokalijo. Cerkev je postala spet samostojna leta 1832, dokončno pa 1876.

Cerkvena ladja je dolga 20 in široka 7,7 metrov. Vhod je narejen skozi zvonik. Notranjost cerkve je zelo preprosta, enoladijska s polkrožno apsido. Cerkev nima stranskih kapel, zato sta stranska oltarja na mestih, kjer ladja ovalno prehaja v apsido. Notranjščina cerkve je zelo prijetna, topla in domača. Cerkev ne premore bogatih baročnih poslikav. Tudi ostala oprema cerkve je iz kasnejšega časa.

V cerkvi so trije oltarji. Glavni oltar je posvečen sv.Vidu. Izdelal ga je domačin Janez Gosar, podobar in rezbar, leta 1874. Vsebuje baročne in neoklasicistične elemente, kar je značilno za 19.stoletje. Oltar je lesen, mestoma pozlačen in marmoriran. Na mogočnem podnožju stoji oltar, v katerega je vključen tudi tabernakelj, ki zavzema dominantno mesto.


ZNAMENJE V SPODNJIH DUPLJAH

Na križišču poti na meji med vasjo in polji stoji zidano slopno znamenje s podstavkom in nišami, v osnovi iz 16. stol., v Gosarjevi predelavi iz 19. stol.. Freske so bile obnovljene leta 2000. 











VOGVARJEVA HIŠA

Čez dvesto let stara stanovanjska stavba z gospodarskim poslopjem se je ohranila skoraj nespremenjena. Danes je last krajevne skupnosti Duplje. Leta 1985 je bila razglašena za kulturno-zgodovinski spomenik. V njej je danes etnografski muzej.

Stanovanjski del stavbe je zasnovan kot tipičen skromen kmečki dom druge polovice 18.stoletja. Za vhodnimi vrati je veža, ki povezuje “hišo” na levi in manjšo “kamro” na desni strani. Na koncu veže je črna kuhinja s kuriščem za kmečko peč v hiši. V črni kuhinji so razstavljeni predmeti, ki jih je uporabljala gospodinja pri vsakodnevnih opravilih.

Hiša je prava kmečka izba s krušno pečjo, jedilnim kotom, skrinjo in posteljo, kjer naj bi spala oče in mama . V zibelki je spal zadnji dojenček. Na levi je predalnik, kjer so spravljali perilo in posteljnino. Na stenah visi nekaj lepih nabožnih slik, v kotu nad mizo pa varuje družino “bogkov kot”. V hiši je razstavljenih tudi nekaj starih oblačil. Mnoge predmete so ob postavljanju razstave darovali domačini. Čeprav torej notranjost ni povsem avtentična , pa prav zaradi številnih zanimivih predmetov Vogvarjeva hiša plastično prikazuje način življenja v Dupljah pred stoletji.

In to življenje je bilo zelo skromno. Zemlja je sicer bogato obrodila, toda zaradi zapletenega davčnega sistema, ljudem pridelek ni zadostoval. Zato so si na mnogih domačijah pomagali s čevljarsko obrtjo. V kamri Vogvarjeve hiše je tako prikazana preprosta čevljarska delavnica, ki pa je tako dobro opremljena, da bi bilo mogoče v njej še danes narediti čevlje ali škornje.

Na desni strani stoji miza za dva pomočnika. Eden je izdeloval moške, drugi pa ženske čevlje. Ob mizi je bil prostor tudi za vajenca.. Ta je stregel vsem čevljarjem. Posebno mesto je zavzemala mojstrova miza.. V muzeju je prikazan postopek izdelave čevlja od polizdelka do končanega čevlja. Vidimo lahko tudi velik čevljarski šivalni stroj. 

Oskrbnika hiše sta ga. in g. Cvetko, z njima se tudi dogovorite za ogled in dodatne informacije, tel. št.: 04 257 15 57.

ARNEŽEVA LUKNJA

Jamo je poznal že Valvasor in jo je v svoji Slavi Vojvodine Kranjske imenoval "Felsen Grotte bei Duplach"(1689). Vhod v jamo je slikovit, izdelan v štirinajst metrov visoki konglomeratni steni. Odprtina je visoka približno 2,5 metra, v širino pa meri okoli 16 metrov Po dvajsetih vhodnih metrih se rov močno zoži in se večkrat cepi v več stranskih rovov Jama je dolga skoraj en kilometer in spada med največje tovrstne jame pri nas.

TURISTIČNA KMETIJA TRNOVC

Glavno izhodišce orientacijske poti. Velika kmečka hiša sredi zelenja, v kateri so se še pred desetletji vrtela mlinska kolesa. Na velikem travniku ob kmetiji sta počitniški kamp ter teniško igrišce. V zelenjavnem vrtu si lahko ogledate zeliščni vrt s tipičnimi vrtnimi zelišči. Vedno vas prijazno postrežejo s pravo domačo hrano. Potrebno se je le predhodno naročiti na tel. št.: 04 533 10 00.

ZNAMENITOSTI V ZADRAGI

DUPULNIK-KRAŠKA JAMA

Izvirna kraška jama, ki je nastala na stiku karbonatnega konglomerata Udinboršta in nepropustne oligocenske sivice. Jama je dolga 306 m. Jamski rov je širok do 2 m in visok okoli 1 m. V jami sta dve manjši dvoranici, dolgi približno 5 in visoki 3 m. Dve tretjini rovov je zalitih z vodo, le zadnja tretjina je suha. Jama je lepo zasigana, krasijo jo številni beli kapniki, ki so zaradi težkega dostopa v celoti nepoškodovani.